“Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja.”
(skopirano iz RTV strani, ker so zelo lepo ubesedili, o čem govori knjiga)
Uvrstila bi jo v wholesome kategorijo, so pa na zadnji strani nekaj omenjali skandinavski humor, ampak jaz moram prinzati, da mi knjiga ni bila posebno smešna. Kar je ok, veliko knjig ni smešnih. Je pa malo nadležno, ko si obetaš smešnice, pa jih potem ni.
Ampak razen tega je bila bralna izkušnja dugačna od tistih, ki se jim predajam ponavadi (torej fairy smut in podobno), zato se počutim obogateno.
Itak pa obožujem Tove Jansson že zaradi Muminov (ki so ZA UMRET smešni btw, zato sem še bolj razočarana nad pomanjkanjem smešnosti) in sem z užitkom pohrustala tudi njen roman.
Chill knjiga za pred spanjem, nič preveč napetega in dramatičnega, ampak z iskrivim jezikom.
3.8/5 zvezdic!