Celotna knjiga se zgodi v enem večeru (+milijon flashbackov), je brez poglavij in opisuje tok misli človeka, ki se pripravlja, da naslednje jutro zapusti ženo in otroka (brez predhodne najave) → OBETAVNO.
Tematika je seveda depresivna in rahlo moteča, ampak knjiga je presenetljivo lepo tekla (prebrala sem jo v enem dnevu) in dejansko je nisem mogla odložit, ne vem, bila je iskriva na nek čuden način, ki ga ne znam razložit z logično povezanimi stavki.
Jezik je zelo penetrativen in direkten. Zadnje čase nisem toliko uživala ob branju moških avtorjev, ampak tukaj sem pa dejansko začutila, da sem dobila pomemben vpogled v moško psiho.
Seveda me vznemirja možnost, da morda tudi moj mož planira kaj podobnega, meni pa se, enako kot protagonistovi ženi, niti sanja ne, kaj naklepa.
Sploh, ko sem v kritiki prebrala tole: “Male readers will wince with recognition at the narrator’s hatred of entrapment and domesticity, and his implacable urge towards freedom, escape, even loneliness.” 😳
Sicer je jasno, da je protagonist totalni luzer, čeprav kao uspešen pisatelj, ampak KDO ZAPUSTI ŽENO IN OTROKEEEEE? KAR ČEZ NOČ????
Po nekaj raziskovanja sem ugotovila tudi, da je delo morda SPOVED avtorja, ki je v sumljivo podobnem položaju kot protagonist (v štiridesetih, nominiran za oskarja, zapušča ženo) in sprašujem se, kako se ob branju počuti njegova družina, bivša žena, otroci?
Ker noter je nekaj res pikrih stavkov, ki so boleče iskreni in ZLOBNI. Saj ne rečem, če bi kdo od mojih bližnjih videl, kakšne stavke jaz zapisujem v svoj dnevnik–OJOJ. Ampak to so stavki, ki jih zapišeš, da te več ne razjedajo od znotraj in NIKOLI JIH NE SME NIHČE PREBRATI. Zato–ne vem.
Ampak overall je bila knjiga res kul in ne nekaj, kar običajno berem. Sem v branju uživala, kar je moj edini kriterij za to, če rečem, da je knjiga dobra ali ne.
4/5 zvezdic!