Ta knjiga. Ta knjiga!!!!!
To je predmet, ki ga bom za darilo dala čisto vsaki osebi, ki me do konca leta povabi na rojstni dan!!!! Ker to je KLASIKA.
Kla-si-ka.
Delo, ki ga ljubkovalno imenujem kar FIGA, prepleta (in to zelo zelo čudovito, poetično, seamlessly, flowy, vse vse vse) več tem–ZELO POMEMBNIH TEM.
💀 (Državljansko) vojno in njen vpliv na civiliste, njihove potomce, zemljo z živalmi in drevesi na njej vred.
🌳Družinske vezi. Travmo. Nematerialno dediščino.
❤️🩹 Duševno bolezen in vse, kar potegne za sabo.
👩🎤 Coming of age.
🧡 LJUBEZEN. Prepovedana ljubezen. Ljubezen med vrstami. Hrepenenje, izguba, ljubezen ljubezen ljubezen.
Najboljši del je zorni kot fige, ki je nekoč rasla ob taverni na Cipru, nato pa je Kostas njen poganjek pretihotapil v Anglijo, kjer figa, THE FIGA, živi naprej. Kako vidi stvari figa? Precej jasno.
O tej knjigi bi z veseljem poslušala predavanja, se o njej pogovarjala ob rdečem vinu in zaradi nje celo izdelala svoje lastno osebno BERILO, ki bi vključevalo vse, kar je vključevalo berilo v oš, a samo za moje najljubše knjige.
Knjiga govori tudi o vojni, ampak na nek poseben način. Ponavadi pripovedi o vojni v meni zbudijo eno izmed dveh reakcij:
- o fuj, grozno, ne morem, grem se delat, da to ne obstaja in se me ne tiče (taka knjiga je npr. Niso vsi pankrti z Dunaja);
- omg MORAMO NA ULICE in spregovorit proti sistemu, ki se z vojnami napaja, ker MI SMO TA SISTEM in POWER TO THE PEOPLE (taka knjiga je npr. Read and riot).
Ampak vpliv vojne, kot ga opisuje ta knjiga… V meni budi le globoko vedenje, da smo vsi povezani in da ne bo svoboden nihče, dokler ne bomo svobodni vsi. In dokler bo bolelo enega, bo bolelo tudi vse ostale.
Pa lahko v nedogled scrollam, da tej bolečini ubežim.