Jaz si predstavljam, da vse ideje prosto plavajo po etru, nakar odprem kanal, preko katerega se na eter priklopim in ideje downloadam na zemljo.
Tako se ideja utelesi v svetu.
Ker se je hotela.
In jaz sem ji podala roko v eter.
To me pripelje do dveh sklepov:
- Ideje si ne lastim, ideja je svoja entiteta.
- Idejino edino poslanstvo je, da obstaja. Zato nima nobene dodane vrednosti, da od nje karkoli pričakujem. Npr. da bo ta ideja zdaj spremenila svet ali pa mi prinesla neko materialno blagostanje ali pa že to, da bo DOBRA. Ali pa, da jo bo nekdo drug obrajtal. Ker ideja pač samo JE in ona hoče OBSTAJAT tu z nami in kaj bi zdaj mi še radi od nje? Kul si, ideja. Biti tu je dovolj.
Wooooaaahhhh a je to prispodoba, ki mi jo pošilja moja jaka podzavest, kao jaz=ideja, ustvarjanje=življenje? 🤯