Prvi del Polnočne knjižnice ni najbolj pozitivno naravnan. Pravzaprav človeka zlahka pahne v depresijo in prevpraševanje življenjskih odločitev od diplome dalje.
Gre za to, da je Nora nezadovoljna s svojim življenjem in se ubije. 💀 Potem se znajde v POLNOČNI KNJIŽNICI, kjer jo čakajo knjige z njenimi življenji v vzporednih vesoljih. To so življenja, ki bi jih živela, če bi sprejemala drugačne odločitve.
In zdajjjj ima priložnost preizkusit prav vsakega izmed teh svetov. 🤩
Ta ideja se mi je zdela res kul.
Ampak sama življenja niso bila pretirano zanimiva oziroma so namigovala na zanimivosti, ki potem niso bile v celoti izpete. → Želim si, da bi bila knjiga daljša in bi vsebovala več globine in podrobnosti o posameznem življenju.
Poleg tega bi rada še kako bolj odpiljeno življenjsko zgodbo, npr. da bi Nora v enem izmed vzporednih svetov lahko hengala z vesoljci ali vampirji ali palčki. → Manjkali so mi kaki bolj psihadelični elementi. 🍄
Zanimiv lik je drugače Hugo, ki tudi skače med svetovi, ampak o njem ne izvemo nič zanimivega. Samo da pač… skače. Ali ne bi bilo napeto, da se z Noro res zaljubita in se nato iščeta med svetovi???! → Ko bi vsaj bila prisotna neka tenzija ali mindfuck ali plot twist that makes you go 🙊🙊🙊
Konec je dokaj predvidljiv, ampak s pravim sporočilom. 🤷🏻♀️ Saj fajn, da se ne komplicira. I guess.
Knjigo bi vendarle ocenila s 4-5 zvezdicami, ker sem jo prebrala dokaj hitro in v branju pravzaprav uživala (AKA ni mi bilo dolgčas).
Ampak, damn, koliko neizkoriščenega potenciala. 🤦🏻♀️