ko sem začela brati in videla te (diplomatsko rečeno) nenavadne prelome vrstic in pomanjkanje ločil, sem si mislila, ojoj, spet nek artsy fartsy izdelek s kao elegantno vpleteno politično noto, a vi to resno
ampak na 11. strani sem se že na glas hahljala
prevod je izjemen, uživala sem tudi ob branju dodatka prevajalke, prav waaaw, kakšna mojstrovina, tega AI pač NE ZMORE in nič me ne more prepričati v nasprotno, čeprav se tipčki v podcastu DIALOG ves čas zgražajo nad PREVAJALSTVOM kot poklicem
skratka
forma romana je nekako
osvobajajoča
in branje
intuititvno
če povzamem meni najljubše dele
Amma, 50 in nekaj letna radikalna lezbična temnopolta feministka, dramaturginja in režiserka, je orala ledino v svoji mladosti in jo orje še naprej
kar je bilo prej na obrobju, je zdaj prišlo v mainstream in njeno delo prikazujejo v Nacionalnem
njen lajf so tudi trojčki in kokain na stranišču, ampak se ob tem ne zgražam, nekako je boemsko in zato privlačno
njena hčerka Yazz mi je najbolj všeč in si predstavljam, da bi bila v resničnem življenju rada njena prijateljica, ker “ima v svoji sobi v študentu
ogromen poster Hendrixa s tistimi divjimi lasmi, hipijevskim naglavnim trakom, mišičastimi prsmi, izboklino v hlačah in električno kitaro
kulturni označevalec, da je vsem, ki vstopijo, že prvi hip jasno, s kero kraljico majo opravka”
Carole se je z dna družbe povzpela na mesto poddirektorice banke in to samo s svojim trdim delom
ki je odgovor na travmo
(kaj pa NI odgovor na travmo?)
Shriley je bila tista, ki je pomagala Carole do uspeha, ker se je kot učiteljica zavzela zanjo
Carole se ji ni nikoli zahvalila
in Shirley se je ob tem počutila izrabljeno
ima pa vsaj pozornega, greha vrednega, ambicioznega moža
samo ne ve, da le-ta natepava njeno mamo Winsome
in to tedensko
Morganova_ina babica Hattie je imela pred sabo druga vprašanja
pri štirinajstih je njen oče njeno nekaj dni staro hčerkico odnesel v sirotišnico
njenega svaka pa so linčali, živega so ga zažgali, tako se je včasih linčalo in ni bilo nič manj javno kot linčanje na X-u danes
Hattiejina mati Grace je pa imela spet svoja vprašanja
mamo ji je vzela tuberkuloza in izšolali so jo za služkinjo
a je kljub končala kot lastnica posestva
in še ljubljena zapovrh
če želimo najti odgovore, moramo najprej živeti vprašanja, je dejala moja terapevtka
vsaka ženska v knjigi živi ta svoja vprašanja in ta vprašanja pogojuje tudi zgodovinski trenutek, v katerem se je slučajno rodila
(eni bi rekli, da si je kot duša izbrala prav to obdobje, ker je tako hotela
ja, okej, kar tolažite se)
glavna tema je pa feminizem, v vseh njegovih oblikah, nekatere junakinje so glasne aktivistke, druge živijo feministična načela, brez da bi jih tako poimenovale, ena je najprej bila feministka, potem pa ugotovila, da je to ne osreči, mlajše likinje se feminizma lotevajo zaletavo in medpresečno, to vse mi je bilo kul, ker sem tudi sama feministka
pomembna tema je še rasa, ta tema mi pa ni blizu, rasizma in svoje bele krivde ne razumem čisto, čeprav sem se enkrat v zanosu aktivizma udeležila predavanja There is no racism in Slovenia, we are all white
kakorkoli
knjiga me je navdušila in navdihnila, ampak mislim, da s te prispevkom nisem uspela prikazati vse njene veličine, bom morala popapat še kar nekaj skled pisateljske špinače #samokritičnost #skromnost.